Razmišljala je o lončenih izdelkih, svečah, pleteninah in podobnem kičeraju, ki vsak konec leta pod umetelno obrtniškimi oznakami skupaj s koktajlom vonjev po mešanem mesu na žaru in ogabno zaslajenem kuhanem vinu preplavi ljubljanske ulice. Že, ampak s tovrstno kramo bo težko plačati sobo in stornirati dolgove. Potrebovala bi nekaj prodornejšega, nekaj, kar bi na stojnici brezpogojno plenilo poglede mimoidočih.