ga je nekaj časa zamišljeno buljil, potem pa ugotovil, da se v tujce takole vtikajo razni tiči, ki hočejo menjati denar, mu razkazati mesto ali oddati sobo, zato se je ponosno odstranil. Pri tem ni pomislil, da je bil že na stopnji legendarnega puščavnika Asiškega, katerega svetost so dokazovali prav s tem, da je silno milo klepetal z raznimi nežnimi živalcami, srnicami, zajčki, najbolj pa seveda s ptički. (Bržčas je vsem v spominu ena največjih mojstrovin svetovnega slikarstva, prečudovita Giottova freska Sveti v pogovoru s pticami.)