Sivo jutro se je že trudoma prebujalo, tam spodaj je uspavajoče klokotala Vltava, on pa se je vračal s celodnevnega romanja po pivnicah, to pa človeka seveda precej utrudi, zato je tam na koncu mostu sklenil za nekaj hipcev posloneti ob kamniti ograji. V grmičevju so se že prebujale prve ptice in pričenjale svoj hrupni jutranji vrišč. Pa od nekod na najbližjo vejico prileti gizdav kos in se pozorno zavrta vanj s svojimi drobnimi lesketavimi črnimi očkami.