Ko sem v že poznem popoldnevu vstopil v eno teh staj, me je prešinil občutek, kot da sem pri večerni maši. Katoliške ovce, zgrnjene v tesen kup, so s svojimi ukrivljenimi nosovi nemo, a neizmerno butasto in brez humorja buljile nekam predse, tiho smrdele po bravini in mislim, da so se počutile topo razsvetljene. Prizor je bil že kar simboličen in meni močno znan, pokorno mile ovce v hramu dobrega pastirja.