Po kupih gnoja, v katerih je stal, sem sklepal, da je to njegovo stalno gnezdo, čeprav daleč naokrog ni bilo zapaziti sledi bivališča njegovih morebitnih kmečkih gospodarjev. Nakar sva še nekaj časa zrla drug v drugega, da bi se vpričo njega še usral tja v kakšen kot, pa ni bilo misliti, me je bilo preveč sram. Zato sem mu rekel le še zdravo in se v zadevi svojih črev raje stlačil v neko puščavniško izbico tam v bližini.