Vendar to tod ni več pomembno, kajti na one v Kapadokiji se ne bi uspelo spraviti prav nobeni. Tisti so le tiho strmeli v nebo, brez reda razsuti po majhnih vinogradih s pritlikavo trto (a z zelo slastnimi jagodami) in zaplatah resastega ščavja, skozi katerega so se utrujeno šušteče prebijale majhne zaprašene želve.
Ampak, drek pa te želvice, od živali so mi najbolj šli v nos gorski psi, jamski konji in katoliške ovce.