Ob kapitulaciji Italije naj bi bil njegov odred celo »osvobodil Črni Vrh« in »z dvignjeno zastavo vkorakal v vas«, vendar so pogumni četniki Notranjskega odreda kmalu zatem izvedeli, »kaj se je zgodilo v Grčaricah«, zato jim ni preostalo drugega kot da ‐ »smo razpustili bataljon«. A se je nato znova aktiviral in v začetku leta 1944 postal obveščevalec in pomočnik majorja Heinricherja, ki naj bi bil »hrbtenica jugoslovanske kraljeve vojske v Sloveniji«, hkrati pa je bil odgovoren tudi za finance slovenske četniške organizacije. je v tem času vzdrževal »neposreden stik med vodilnimi in drugimi člani naše protikomunistične organizacije«.