Le dva metra in pol me je ločilo do roba, kjer se je ozka struga razširila v nekakšen skalni amfiteater. Ta poltretji meter ali četrt minute divjega plavanja, brcanja na vso moč in grebenja po produ so mi pošteno pospešili utrip. Po prvem neuspelem poskusu, ko mi je veliki podvodni fotoaparat vodni tok skoraj iztrgal iz rok, nato pa skupaj z njim še mene odplaknil s stene, mi je v drugo uspelo.