Predlagatelji se med drugim sklicujejo na okvirno konvencijo Sveta Evrope, ki jo je že leta 1998 ratificirala tudi Slovenija, ki manjšinske pravice med drugim povezuje tudi z znatnim številom posameznikov in s tradicionalnim prebivanjem na nekem ozemlju. Pogosto se pozablja, tako predlagatelji, da v Sloveniji ponekod prebiva že tretja ali četrta generacija nekdanjih priseljencev iz držav izginule Jugoslavije, ponekod, recimo v nekaterih mestnih občinah, pa je pripadnikov »spregledanih manjšin« celo več kot 15 odstotkov. Razlogi za takšno pobudo so seveda narodnostne potrebe, ki jih pripadniki teh narodov čutijo v kulturi, šolstvu in tudi drugod.