V ozadju pa se je zastavljalo vprašanje, zakaj bi se s tehničnimi rečmi sploh ukvarjal parlament, saj bi problem večjega števila izbrisanih lahko rešilo notranje ministrstvo samo. Konec koncev je leta 1992 dejanje izbrisa zagrešilo notranje ministrstvo, pred tem ni bil sprejet noben zakon, ki bi takšno dejanje dopuščal. Zato ni logične potrebe, da bi morala zakonodajna oblast sanirati posledice dejanja, ki je nastalo znotraj izvršne veje oblasti.