Spomnim se izjave enega od danes pomembnih urednikov, ki je na začetku devetdesetih položil svoj up v uspešno tranzicijo in dejal, da se zdaj navadni državljani več ne bodo rabili ukvarjati s politiko, ampak bodo imeli mir pred njo. Res, zakaj ne bi o nas in naših zadevah (od vprašanja vključitve v NATO do vprašanja prostega časa) odločali strokovnjaki in poklicni managerji, ki že vedo, kaj je dobro. Zakaj, konec koncev ne bi privatizirali vlade, ki bi bila tako lahko bolj učinkovita.