Z drugimi besedami: avtorji skušajo prodati državi trikrat isti izdelek. In to celo na račun najšibkejšega člena v knjižni verigi: tistih, ki si izposojajo v splošnih knjižnicah!
Zgoraj omenjena sta izrekla tudi veliko kritik javnih knjižnic, ki bi jih bilo seveda mogoče izboljšati, a dejansko je to edina državna mreža, ki zagotavlja vsakomur dostop do knjige.