Edine bistvene omejitve so do danes ostale te, da je treba kolo poganjati izključno s človeškimi mišicami, na dovolj ravnem terenu in ob omejenem maksimalnem vetru. Naklon proge ne sme presegati dveh tretjin odstotka (to je padec enega metra na vsakih 150 metrov), hitrost vetra pa ne 6 km/h. Po drugi strani se tekmovalci s klasičnimi kolesi, ki so zelo omejena s konstrukcijskimi zahtevami Mednarodne zveze, od takrat lahko med seboj pomerijo precej bolj enakovredno, saj o zmagi odločata le kolesarjeva moč in njegova telesna pripravljenost.