In še nekaj, če hočete, psihološkega. Zadeve v Uniji se tako očitno razvijajo v obliki oligarhičnosti (evropska komisija, ki ji evropski parlament ne more nič, pa prevlada velikih, to je trojice), da se drugi sprašujejo, ali bodo le zraven ali z njimi notri.
Lindh, ki je tragično izgubila življenje, se je javno spraševala, ali lahko Unijo vodi en Berlusconi.