nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2003, poved v sobesedilu:

Za nameček vladne koalicije, kakršnekoli že so oziroma so bile, vedno poskrbijo, da kulturni resor pripade mlačnim, pasivnim kreaturam, ki jim zagotovijo ohranitev statusa quo s tendenco še večje marginalizacije in pavperizacije vsega, kar bi nas morebiti vsaj za ped približalo tolikanj opevani evropskosti. Le tako si namreč lahko razložimo dejstvo, da je Slovenija ena zelo redkih evropskih držav, ki ne premore (in tudi nič ne kaže, da bi ga v doglednem času dobila) sodobnega, dinamičnega umetnostnega muzeja z mednarodno zbirko in da se še vedno besni brani vsega, kar je »tuje« (razen tistega, čemur se občasno prav po hlapčevsko klečeplazno prikloni), s pretvezo, da na ta način ščiti »domače«, ki pa je vse prej kot privilegirano, z največjimi napori ohranjano na robu preživetja. To preživetje je v glavnem odvisno od majhnega ali vsaj minimalnega dobitka na loteriji, imenovani »javni razpis«, kjer se pravila igre stalno spreminjajo (v končni posledici je odločitev prepuščena objestnemu uradniku, ki si je prekleto dobro zapomnil, kaj je kdo kdaj rekel in se mu s tem osebno zameril, pa kdo so tisti njegovi prijatelji, ki jih nikakor ne sme pustiti na cedilu), tako da ni moč ničesar vsaj srednjeročno načrtovati, ker se niti za sproti ne ve, kdaj boš dobil četrtino ali petino tistega, kar za uresničitev konkretnega projekta dejansko potrebuješ.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA