nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Zgodba, ki se sprehaja med skrajnostmi ‐ od smeha in duhovičenja do brezupnosti, sočutja in evtanazije ‐ ne pušča hladnega nikogar; nasprotno, gledalce nas vplete do te mere, da začnemo dihati v ritmu igre, ki se vrsti na odru in v nas. Četudi je bilo slišati pripombe, da je štirideset let star dramski tekst, ki sta ga prevedla in priredila M. in (tudi režiser), preveč posodobljen in da bi režija lahko bila boljša, predstava jemlje dih: zaradi sporočilnosti sočutja in odlične igre ‐ gledalci so ob koncu zaploskali tudi (prijatelj) in Maji (babica), najbolj pa mladi (študentka AGRFT) za vlogo Jožce, Tiču in.
M. Č.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani