nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Brezobzirni smo do narave in brezbrižni do soljudi, obenem pa pričakujemo, da bo narava do nas dobrohotna in drugi ljudje pozorni. Vedemo se kot godba na potapljajočem se Titaniku, ki je igrala, dokler ni ladja izginila v globinah oceana in v vsesplošni norosti plešemo poslednji ples, svoj zadnji tango. Ali smo postali kot postrušniki, ki se podajo, če se preveč razmnože, v kolektivni samomor?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani