nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Z sva obsedela na čolnu, kdaj pa kdaj zaskrbljeno pogledala, ki je ostajal miren, redkobeseden in je nekaj zaskrbljeno brkljal, ter skušala ujeti ritem zibajočega se čolna, da nama ne bi postalo slabo. Kmalu je valovanje čolna postalo prijazna zibelka, sonce, katerega toplina se je dvigala hkrati s kazalci na uri, pa prijatelj. Čas se je ustavil za nekaj ur ‐ vse do trenutka, ko je pogledal na uro, pa naju, pa spet uro in dejal, da je ekstremen potapljač, da je potapljanje v takšne globine smrtno nevarno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani