nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Bojda je Freud rekel, da so grozljivke ventil za zatrta čustva in misli, Stephen, eden (naj)boljših piscev srhljivk, za povrh takih, po katerih so posneli nekaj filmov, med drugim že v začetku omenjeno Misery, pa domneva, da ljudje ob branju in še bolj gledanju tistega, kar zbuja grozo, po njegovem enega najbolj prefinjenih čustev, potešijo radovednost in preskušajo meje lastne vzdržljivosti; grozljivke so po njegovem mnenju adrenalinski šport, ob katerem človek pozabi na vsakdanje skrbi. Da so srhljivke doživetje, ki nam dviguje raven adrenalina, je bila konec devetdesetih sploh najbolj uveljavljena razlaga za navdušenje nad žanrom. Gledalec grozljivk, so se skoraj vsi strinjali, je človek, ki tako kot ekstremni športnik kot kruh in vodo potrebuje pravo dozo strahu, samomučitelj (naj vendar raje rečemo mazohist?), ki po kakih dveh urah mesarjenja in kopici morbidnih scen občuti srečo in očiščenje, kakršno je starim prinašala klasična tragedija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani