nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kot vsak drug dan je veseljačil na vse svoje domiselne in vedno bolj elaborirane načine, obenem pa še naprej neusmiljeno terjal tisto malo in veliko, kar mu pripada, četudi bi bil konec sveta: nekaj hrane in spanca ter ljubezni in pozornosti. Skozi smeh in čebljanje nam je sporočal to žalostno resnico, pred katero zapiramo oči tudi v najtežjih trenutkih izgube: ljudje umirajo, tudi naši najdražji, toda rojevajo se novi, ki bodo nadaljevali pot in smisel. To je ta kruta modrost, ki se je lahko naučimo od prikupnega "sedeminnekajmesečnega" otroka ob odprtem grobu odraslega, četudi prezgodaj preminulega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani