nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Bolniki, ki so v čakalnicah čakali na obsevanje, o svojih izkušnjah ‐ razumljivo! ‐ niso želeli govoriti, niti se niso želeli fotografirati, toda gospa, ki leži nekaj nadstropij više, je, ko sva bili sami, odprla usta in pokazala razjede jezika in grla. Kaj naj rečem: slika in stiska njenega stavka »Veste, človek prenese marsikaj, saj ni tako hudo: da bi le lahko normalno govorila, jedla!« me bosta verjetno spremljali do konca življenja. In verjetno se stiske ljudi, s katerimi se zdravniki, sestre in osebje vsak dan srečujejo, zapišejo tudi vanje: le kako jim uspe, da jih toliko hudega dobesedno ne požre?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani