nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
In ker pogled čez zaliv Sv. zlahka odtava do obrisov največjega primorskega mesta in pristanišča, ki se je v času preseljevanja narodov imenovalo Capris ali Capraria (Kozji otok), danes pa ga imenujemo (leta 2012 bo mesto kandidiralo za evropsko prestolnico kulture) in je povezano s celino od začetka 19. stoletja, se je prav vrniti na koprsko obvoznico in začutiti utrip mesta, v katerem teče življenje lenobno, počasi in v uživanju toplih sončnih žarkov. Pravzaprav bi se lahko reklo, da znajo Primorci uživati v življenju: resda je bila tržnica, ki je premogla nekaj divjih špargljev in regrata, napol prazna, toda v bližnjih lokalčkih in ob morju je vrvelo od življenja, klepeta in prijaznih pozdravov ‐ zdelo se je, da je sonce prebudilo radost in ustavilo čas. Lične bele in lepo vzdrževane klopce ob morju so privabile lepote in miru željne domačine, je že potegnil iz morja mrežo s prvimi giricami (da, sezona se je že začela), perilo, ki ga v večjih mestih sušimo v sušilnih
strojih, Primorci pa vse leto na prostem, je veselo plahutalo v vetru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani