nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Pajičeva sta sicer že pred devetnajstimi leti, potem ko jima je postalo jasno, da njuna nepremičnina zaradi soseščine z nuklearko izgublja vrednost, da je pravzaprav sploh ne bo mogoče prodati, od sosedov na številki dvanajst zahtevala odškodnino ali odkup hiše ‐ zgodilo se ni nič ‐, zares zavrelo pa je šele sredi letošnjega februarja, deset let po prvem sestanku nezadovoljnih vaščanov v Pajičevi garaži. V pomladi sedemindevetdesetega so namreč Vrbinčani še verjeli svojemu županu, ko jim je govoril, da Krško nima denarja ne za odškodnine vaščanom ne za nadomestne gradnje, zdaj, ko vedo za milijončke, ki jih občina spravi v svoj mošnjiček, za modernizacijo Vrbine (ali pa vsaj za odpustke pri plačilu položnic za elektriko in odvoz smeti) pa ne stori nič, mu že dolgo ne več. Zato so se pred kratkim spet zbrali in podpisali peticijo, v kateri ne zahtevajo več denarja ali (boljšega) življenja, ampak samo še življenje, seveda drugje, zunaj območja nuklearke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani