nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Uvod: »Depra je resnična zgodba moje zadnje depresije, ki ni bila niti prva niti najtežja, sem pa trdno prepričana, da je bila zadnja, kot sem bila prepričana še za vsako doslej,« je na nedavni tiskovni konferenci ob izidu svoje druge knjige ‐ v Modrem salonu hotela Union je tisti ponedeljek za vse, ki so prišli, že precej pred enajsto zmanjkalo stolov ‐ s odrešujoče samoironije rekla, naša nekdanja kolegica, ki ji je pred petnajstimi leti, pri osemindvajsetih in na vrhuncu novinarske kariere, prva epizoda manično depresivne psihoze popolnoma spremenila življenje. Lahko bi se bila, pravi, živa zakopala in le še čakala, kdaj se bo ponovilo, vendar tega ni storila: z upanjem, z neuničljivo voljo in s pogumom se je spopadla z boleznijo, ki jo je, to zdaj ve, mogoče obvladati s pravimi zdravili in, nič manj pomembno, s poglabljanjem vase, z ozaveščanjem starih vzorcev, travm in potlačenih čustev. Ker je človek, ki laže piše kot govori, je zase in za vse druge, ki jih mučijo
podobne težave, napisala natančno poročilo o stanju duha v dolgi in črni noči, o hromeči, obupni stiski, iz katere je, tudi s pomočjo naklonjenih drugih, naposled našla izhod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani