nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nič dosti drugače ni bilo kakšno leto pozneje, ko je v sosednji ulici nekdanjo partnerko, ki je po dolgih letih trpinčenja le zbrala pogum in se odselila, slednjo pred očmi njune hčerke ustrelil na šolskem igrišču. Tudi tukaj so bili policisti ‐ kot so ob družinskem nasilju tolikokrat ‐ menda povsem nemočni in če ne bi svojci pokojne zahtevali telefonskih izpiskov, ki so dokazovali, da je umorjena v mesecu dni na policijsko postajo klicala vsaj dvajsetkrat (policisti so pozneje trdili, da so prejeli le štiri klice), vsi tisti, ki nas je tragedija pretresla, ne bi verjeli, da je kaj takšnega sploh mogoče.
A ne, ne Končan in ne, da vseh tistih žensk, ki vsak dan »padejo po stopnicah«, niti ne omenjamo, očitno niso zadosten razlog, da bi slovenski organi pregona ali pravosodna oblast za spremembo kaj ukrenili takrat, dokler je še čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani