nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Tok, tok, tok, tok, udarjajo pete, roke segajo k trdim črnim klobukom, jih dvignejo in položijo nazaj ‐ gor, dol, gor, dol. Z odra se dviga prah, se v soju reflektorjev, in skozi to nežno zaveso opazimo tudi tokratna gosta v prvi loži,, igralca Mestnega gledališča ljubljanskega, in Sveteta, njegovega kolega iz ljubljanske Drame, prvega v vlogi ministra za enakopravnost, drugega v koži angleškega lorda po imenu Equal of Essex (prva beseda, enak, omogoča nekaj šal o enakosti med spoloma, v drugi pa je skrit seks).
Če že za šale drži, da se jim sicer smejemo (nekateri gromko), jih pa tudi hitro pozabimo, to gotovo ne drži za tisto, kar se je zgodilo, ko so luči spet osvetlile oder, se malo pomudile pri zlatih čeveljcih, zdrsnile na jopico z vtkanimi zlatimi nitmi in potem še više, na obraz, ki ga ni mogoče pozabiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani