nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Izbirali smo med ljubljansko Dramo in Opero in se odločili za drugo, že več kot stoletje staro, s kipi na šolanega okrašeno stavbo nekdanjega Deželnega, pozneje Narodnega gledališča, ki so jo po dveh letih gradnje svečano odprli septembra 1892, zdaj pa čaka na (prepotrebno) obnovo.
Ljubljanska operna in baletna hiša, ki so jo pet let po tistem, ko je požar uničil staro gledališče na Kongresnem trgu, zgradili po načrtih J. V. Hraskyja in, sodelavca znanega dunajskega arhitekturnega biroja, je za obiskovalce sicer že pred dobrim mesecem zaprla vrata, zato bo v naše četrtkovo srečanje kanila tudi, če lahko tako rečemo, kakšna kapljica nostalgije: še zadnjič se bomo srečali v stavbi, ki se je bodo že kmalu po tistem, ko bomo odšli, polastili prenovitelji.
V podobno nostalgičnem, sentimentalnem duhu ‐ res samo naključje? ‐ bo minilo, napoveduje, tako kot vsa zadnja leta režiser in scenarist sklepne prireditve, tudi pozno popoldne drugega januarskega
četrtka, ki nam bo priklicalo v spomin zlate čase slovenske popevke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani