nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
Tam si je družina, oče, akademski slikar in prepoznavni kipar, mama, nekoč v gledaliških, zdaj v literarnih vodah, in hči, osnovnošolka, ustvarila svoj dom: v tihem okolju imajo čas zase in drug za drugega; ob prijazni toploti drv uživajo v branju in ustvarjanju; občutiti in živeti si želijo največ, kar imamo ljudje ‐ ljubezen.
Velike hiše tik pod cerkvico, ki sta jo zakonca s svojimi močmi prenavljala sobo za sobo veliko let, ni bilo težko najti, saj naju je v strahu, da bova vendarle zgrešila, počakala na cesti za hišo. je parkiral na »parkirnem mestu«, kot je v smehu rekla, njegov zaskrbljeni pogled, ki je švigal po oblačnem nebu, neprimernem za sončne fotografije, pa je zasijal v širok nasmeh tisti hip, ko smo vstopili v hišo: že v prvi veži nas je zaslepila luč beline, ki so jo v majhni galeriji razlivale čudovite male plastike (rojen na Krasu in zato povezan s kamnom), v topli in prijazni kuhinji pa pričakal pehar nešpelj in domačih, skleda domačega sadja in
zares okusen čaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani