nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
je metalurški tehnik v Acroniju, petinpetdesetletnik, ki se je rodil v Srednji vasi v Bohinju, se pri dveh letih z mamo in očetom ‐ genialnim, je prepričan njegov sin, reševalcem križank ‐ preselil na Jesenice, potem pa priženil na Hrušico, v eno redkih slovenskih vasi, ki nima lastne cerkve (pa tudi svetega ne na gasilskem domu, temveč le čelado in sekirico).
starejši je bil strojevodja, ki je s starim atlasom in svojim enciklopedičnim znanjem, obogatenim z besedami iz ugankarskih slovarčkov, kakršne so v sedemdesetih objavljali nekateri slovenski časopisi, rešil skorajda vsako križanko (in pomagal tudi drugim, ki so ga ves čas spraševali, kaj pride pod tri navpično ali sedeminpetdeset vodoravno), njegov sin pa se je odločil, da bo šel še dlje: »Zakaj, sem se vprašal, ne bi te stvari še nadgradil?« Takrat je samo KIH usmerjal mlade sodelavce, pravi, zato je razumljivo, da je svoj prvi izdelek, izpolnjevanko, poslal uredništvu; približno v istem času si je
tudi kupil brošuri Od uganke do uganke, zbirko navodil in pravil, ki sta jih napisala in izdala in. se jih še vedno drži, ne mara, pravi, novotarij, ki jih skušajo vpeljati v nekaterih novih edicijah, recimo glagolov, ki po starem niso bili dovoljeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani