nova beseda
iz Slovenije
Revija Jana, leto 2007, poved v sobesedilu:
je upokojena profesorica slovenščine in angleščine, ki je do dvaindevetdesetega, ko je po dobrih tridesetih letih odšla v penzion ‐ beseda, ki je ni najti v njenih križankah ‐, učila v Domžalah, kjer tudi živi, pozneje pa v Ljubljani in.
Že v tistih časih je precej pisala ‐ prve pesmi za otroke so nastale, ko sta bila njena še majhna ‐, v zadnjem desetletju in pol še precej več; marsikaj je tudi izšlo, najboljše v njenih treh zbirkah poezije in v literarnih zbornikih, ki jih vsako leto izda domžalska literarna delavnica, v kateri se srečujejo agilne študentke (in včasih tudi kakšen študent) domžalske tretje univerze.
Križanke se zdijo logično nadaljevanje njene ljubezni do besed, ki se je posebej zdaj, ko zaradi bolezni lahko naredi samo še par sto metrov z berglami, pokazala kot nadvse primeren konjiček.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani