nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2008, poved v sobesedilu:
si je seveda želel, da bi on stal na Samprasovem mestu, da bi ga po rekordni šesti zaporedni wimbledonski zmagi in trinajsti na turnirjih za grand slam slepile bliskavice fotografskih aparatov, a bi vseeno zrl skozi njih, mimo Björna Borga in njegovih pet zaporednih wimbledonskih naslovov, sam, on, teniško božanstvo. Namesto tega je stal, gotovo po najhujšem porazu v karieri, s tistim malim krožnikom, ki ga dobi poraženec v moškem finalu, in ga je vseeno tako pokončno sprejel ter gledal, kako se ‐ obsijan ravno s tisto čarobno svetlobo nekega z dežjem opranega odhajajočega velikega poletnega angleškega dne, med katero so se mešali odsevi žarnic iz komentatorskih boksov in bliskavice fotografskih aparatov ter lovili zgodovino in teniško nesmrtnost ‐ sprehaja po strehi nad komentatorskimi boksi, ki je tokrat povezala družino iz Manacorja na Mallorci in kraljevo družino, in na hitro ureja vtise po veliki zmagi, gotovo največji v karieri. In nekako mu ni šlo v račun,, da se je tokrat
najintimnejši stadion na svetu poklonil nekomu drugemu, da se je eden največjih in najrazburljivejših dvobojev v zgodovini finalov na turnirjih za grand slam končal z zmago nekoga drugega, da je v resnici igral dva dvoboja v enem in oba izgubil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani