nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2008, poved v sobesedilu:
Da je zlata olimpijska kolajna, četudi dosežena v paru s Stanislavom Wawrinko, ali pa ravno zato, vrnila nasmeh na ustnice teniškega genija, ki je januarja polfinale odprtega prvenstva Avstralije izgubil izčrpan od mononukleoze, nato pa se je vso pomlad izgubljal v strahovito zavrtinčenih žogah in v oblakih rdečega prahu, ki so se v finalu turnirja na Garrosu dvigovali za nemogoče hitrimi nogami mladega Španca, vrhunec razočaranj pa seveda doživel v zdaj že epskem wimbledonskem finalu, o katerem je dolgo sanjal, ga na koncu dosanjal in ga, on, petkratni prvak v All Clubu in absolutni vladar tenisa na travi, izgubil. In zdelo se je, da se je v letošnjih porazih, do turnirja na Flushing Meadowsa jih je bilo dvanajst, začela izgubljati lahkotnost, s katero je prej štiri sezone plesal po teniških stadionih, da je nakopičena jeza začela krčiti njegovo ustvarjalnost, da ga je načeta samozavest silila v napol izvedene ideje, njihova uspešnost pa je v Federerjevem načinu igranja vedno bila
odvisna od sproščenosti. Toda v druženju z Wawrinko je pustil prosto pot čustvom, ki jih je na igrišču štiri leta tako odločno brzdal, potegnila ga je želja po kolajni, nenadoma se ni boril samo zase, boril se je za partnerja, boril se je za Švico, navsezadnje je v Pekingu imel izjemno čast, da je na odprtju nosil zastavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani