nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2008, poved v sobesedilu:
Na prvi je Romanu, lastniku Chelseaja in ruskemu super milijarderju, ki je še nekaj dni prej za sliki Freuda in Francisa Bacona ravnodušno plačal sto dvajset milijonov dolarjev in ju podaril spremljevalki, ona pa jih bo zelo verjetno prvič razstavila v novi moskovski galeriji, popustila maska nezanimanja, celo zdolgočasenosti, s katero ponavadi zre v svet, in je po šesti seriji enajstmetrovk preprosto z vsem telesom klecnil v svoj stol, kajti ni posla na svetu, kjer bi lahko že pred spopadom na doživel kaj tako prvinskega, bil tako blizu vsem malim resnicam in zakonom življenja v tako kratkem času. Na drugi je Ronaldo, daleč najboljši nogometaš na svetu, na trebuhu ležal sredi od dežja že povsem razmočenega travnika in vanj spuščal solze olajšanja, sreče in sramu, saj ni dal le vodilnega zadetka za vodstvo Manchestra z ena proti nič, ampak je sto dvajset minut v paniko spravljal tako dobre igralce, kot so Terry, Ricardo Carvalho, Joe in Makalele, Ballacka pa je tehnična, telesna in
idejna premoč Portugalca večkrat pripeljala tako daleč, da je že prav nesramno kričal nanj in tudi klofuta je morala biti blizu, potem pa je kot tretji izvajalec enajstmetrovke v trenutku izgubil vso samozavest, ki ga ponavadi krasi, se med sprintom kot kakšen amater iz čiste panike celo ustavil, si premislil in žogo skoraj podal presenečenemu. In skoraj nemogoče si je predstavljati, kakšne posledice bi izgubljeni finale v Moskvi pustil na Ronaldu, če ne bi velikanu sodobnega angleškega nogometa, kapetanu Chelseaja Terryju malo spodrsnilo, ko je izvajal enajstmetrovko za zgodovinsko zmago kluba z jugozahoda Londona v Ligi prvakov, in je namesto mreže zadel vratnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani