nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2008, poved v sobesedilu:
Mama vseh slik letošnjega finala Lige prvakov na stadionu v Moskvi sta bili na koncu dve sliki, nastali druga za drugo v nekaj minutah, na njej sta bila glavna akterja finala in oba je izjemna dramatika srečanja, ki je trajalo dva polčasa, dva podaljška in štirinajst enajstmetrovk, spravila v čustveno stanje, v katerem ju ni še nihče nikoli javno videl. Na prvi je Romanu, lastniku Chelseaja in ruskemu super milijarderju, ki je še nekaj dni prej za sliki Freuda in Francisa Bacona ravnodušno plačal sto dvajset milijonov dolarjev in ju podaril spremljevalki, ona pa jih bo zelo verjetno prvič razstavila v novi moskovski galeriji, popustila maska nezanimanja, celo zdolgočasenosti, s katero ponavadi zre v svet, in je po šesti seriji enajstmetrovk preprosto z vsem telesom klecnil v svoj stol, kajti ni posla na svetu, kjer bi lahko že pred spopadom na doživel kaj tako prvinskega, bil tako blizu vsem malim resnicam in zakonom življenja v tako kratkem času. Na drugi je
Ronaldo, daleč najboljši nogometaš na svetu, na trebuhu ležal sredi od dežja že povsem razmočenega travnika in vanj spuščal solze olajšanja, sreče in sramu, saj ni dal le vodilnega zadetka za vodstvo Manchestra z ena proti nič, ampak je sto dvajset minut v paniko spravljal tako dobre igralce, kot so Terry, Ricardo Carvalho, Joe in Makalele, Ballacka pa je tehnična, telesna in idejna premoč Portugalca večkrat pripeljala tako daleč, da je že prav nesramno kričal nanj in tudi klofuta je morala biti blizu, potem pa je kot tretji izvajalec enajstmetrovke v trenutku izgubil vso samozavest, ki ga ponavadi krasi, se med sprintom kot kakšen amater iz čiste panike celo ustavil, si premislil in žogo skoraj podal presenečenemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani