nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kot že ob nekaterih prejšnjih Jakšetovih razstavah so tudi tokrat galerijske stene prebarvane v neobičajne barve ‐ estetsko vsekakor nadvse učinkovita gesta, ki krepi učinek razstavnih prostorov kot med seboj ločenih ut, kot nekakšnih kontemplativnih svetišč, ki so, ovešena s podobami (ponekod sicer resda preveč gosto), namenjena poveličevanju edinega, ki ga poganski poleg sebe sploh zmore priznati: domišljiji.
Razpršena in kaotična razporeditev slik ‐ kar pa še zdaleč ni očitek ‐ za katero se zdi, da se je v nujnosti uresničevala tudi po ključu razpoložljivega prostora, prinaša za Jakšeta značilno raznovrstno bero motivov. Znova so vidna vešča preigravanja najrazličnejših ikonografskih registrov: gledalec se srečuje z velikimi figuralnimi kompozicijami, ki se skrivnostno nagibajo k libidinalnim metastazam, z nadrealističnimi mizanscenami, poseljenimi z nenavadnimi spački, brezspolneži in mutanti, med katerimi se gnetejo simbolni predmeti, deli
živalskih teles, fantastično rastlinje, prav takšna arhitektura ter ob tem še gromozanska večina vsega tistega, kar ostaja neprepoznavno, preprosto neubesedljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani