nova beseda
iz Slovenije
Polet - priloga Dela, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kar da misliti: kaj pa če pri Jakšetu v resnici sploh ni prej in pozneje; kaj če vse nastaja iz iste točke in v istem trenutku, če v njegovem slikarstvu torej ni razvoja, temveč le zveličavna enakočasnost?
Kot že ob nekaterih prejšnjih Jakšetovih razstavah so tudi tokrat galerijske stene prebarvane v neobičajne barve ‐ estetsko vsekakor nadvse učinkovita gesta, ki krepi učinek razstavnih prostorov kot med seboj ločenih ut, kot nekakšnih kontemplativnih svetišč, ki so, ovešena s podobami (ponekod sicer resda preveč gosto), namenjena poveličevanju edinega, ki ga poganski poleg sebe sploh zmore priznati: domišljiji.
Razpršena in kaotična razporeditev slik ‐ kar pa še zdaleč ni očitek ‐ za katero se zdi, da se je v nujnosti uresničevala tudi po ključu razpoložljivega prostora, prinaša za Jakšeta značilno raznovrstno bero motivov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani