nova beseda
iz Slovenije
Ona - priloga Dela, leto 2007, poved v sobesedilu:
Človek nekako vso evolucijo ostaja enak in samosvoje podoben svojemu otroštvu, zato ker ni velike distinkcije, če si se rodil v Šmartnem pod Šmarno goro, ki je bilo nekoč vas daleč od centra Ljubljane, ali pa nekje med čudovitimi koroškimi griči in hribi, daleč stran od vsaj na prvi pogled vrvečega urbanega okolja. So senzibilitete spomina, ki so v nas in s katerimi se moramo vsaj enkrat soočiti v življenju, čeprav se je najtežje ukvarjati s seboj in gledati vase, brskati po sebi, na prvo žogo je veliko lažje pokazati s prstom na drugega človeka in nekaj malega zagrgrati in se sploh mujati daleč od esence in zavedanja, zakaj si sploh na svetu. Otroštvo, čudež č loveške psihološke arhitekture, ki ti nikoli ne bo dovolilo, da bi prelisičil in pretental samega sebe, da bi iz najtemnejših kotičkov kar tako, ad hoc, pregnal spomin na mračnost in si prihranil zgolj lepoto tega sveta, varnost babičine tople postelje in električno grelno blazino, rižev
narastek, mamino in očetovo veselje ob prinesenem spričevalu in potepanja z dedkom po sledeh divjadi takrat še res divjih pobočij Šmarne gore.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani