nova beseda
iz Slovenije
Ona - priloga Dela, leto 2007, poved v sobesedilu:
Vsem pa nam prej ali slej postane jasno, da so bile besede zgolj forma, gola forma natega in samopromocije, ples egomanije, pohlepa in bolestne ambicije. In prav s to so oboroženi največji osladni lažnivci, diplomati larifarija, ki sami sebi v brk največkrat zacmokajo: jaz sem dober z vsemi, delam korektno, danes sem popolnoma na psu, ampak dam masko gor, ne, jaz nisem nikoli slabe volje, jaz se igram diplomata, jaz vas lahko fliknem na finto, da si zbašem zaradi svoje ambicije in naredim še en korak po stopnicah umazane poti navzgor. Nikakor se nimam za skeptika, vendar pa so figure, ki se tudi na račun plebsa igrajo »lastnike vseh besed«, v slovenski regiji dejansko tragikomične in jih dobro profilira; med poslanci imamo "ultraklienteliste", ki niti ne skrivajo, da si svojega bogastva niso nagrebli legalno, pa čeprav so bili včasih zgolj in samo kakšni mali funkcionarji v mladinskih organizacijah in se plebsu, generatorju volilnega telesa, niti sanja ne, da jih zanima zgolj denar v
njihovi osebni denarnici; med menedžerji imamo pocukrance, ki so enega in istega delavca že stokrat na finto in ga bodo še ničkolikokrat, saj se posel najbolj širi zaradi poceni delovne sile in ni nič narobe, če imaš denarnico namesto srca; v raznih skladih in komisijah, kjer se deli državni denar, sedijo ljudje, ki o tistem, za kar odločajo, praktično nimajo pojma, niti ne morejo s čimer koli dokazati, da ga imajo, če pa ga po kakšnem čudežnem naključju imajo, gre denar po načelu recipročnosti in klientelizma naravnost v žep zaveznika, in kdor bo bziknil žalitev na račun teh umazanih iger, ga je treba linčati, pokončati in mu onemogočiti eksistenco ali pa ga vsaj osamiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani