nova beseda
iz Slovenije
Nedelo - Nedeljska izdaja časopisa Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Takoj po tem, ko je Vatikan v svojih knjigah objavil, da si želi »konstruktivnega dialoga s Kitajsko«, kitajsko zunanje ministrstvo pa nemudoma potrdilo, da je res v stikih s svetim sedežem, je Peking dobil ‐ in takoj izpustil iz rok ‐ priložnost v praksi pokazati, koliko je pripravljen prenašati versko svobodo, ne da bi se bal, da bi bila ogrožena moralna suverenost komunistične partije. Z represijo nad Tibetanci so kitajske oblasti posredno potisnile odnos s svetim očetom za nekaj stopnic navzdol, in medtem ko so verniki vseh opredelitev pričakovali, da bo papež obsodil vojaško nasilje na »strehi sveta«, so visoki uradniki v Pekingu ponavljali mantro, ki je do zdaj preprečevala normalizacijo odnosov med kitajskimi ateisti in katero koli cerkvijo, katere avtoriteta se je izmuznila "geopsihološkemu" nadzoru centralnega komiteja: »To je boj za življenje in smrt med nami in sovražniki.« In ne glede na to, kako se je to nanašalo na
»volka v monarhistični preobleki, hudiča v človeški podobi in z zverinskim srcem«, kot so partijski kadri opisovali dalajlamo, je bilo povsem jasno, da gre znova za obračun z vero in duhovnostjo kot z neposrednim izzivom, vrženim pred legitimnost »prave in nepremagljive« komunistične partije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani