nova beseda
iz Slovenije
Nedelo - Nedeljska izdaja časopisa Delo, leto 2007, poved v sobesedilu:
Seveda slišim, vidim, spremljam, kar se dogaja na Slovenskem, saj sem vendar čisto običajna državljanka, ki ji je še kako mar, kako živimo in ali bomo preživeli tudi prihodnost! A prelaganje vročega kostanja iz dlani v dlan, prenašanje krivde drug na drugega, opozorila, da se iztekajo zadnji trenutki, ko lahko še kaj storimo, glasna ugovarjanja, da je večina zamujenega, ker bi morali storiti to že zdavnaj (pa ne ti, ampak oni), odločitve, sprejete čez noč (in tudi zavrnjene ter pomendrane tako hitro), mirni nagovori, ki se že v tretjem stavku začenjajo spreminjati v prišiljene in v strup namočene puščice, spreminjanje mnenj posameznikov, navidezna kesanja in obljube, da se bodo poboljšali ... Kadar imam za sabo zelo naporen dan (in skoraj vsak je tak) in gledam poročila, se malo iz obupa, malo zaradi občutka, da tako ali tako ne morem storiti nič, da bi kaj spremenila, le še nasmehnem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani