nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
To je film, ki na glavo obrne kaotični utrip Ruttmannovega Berlin: Simfonija velemesta in postreže z nič manj skrbno zmontirano idilo berlinskega ruralnega predmestja; ta v spomin prej kot Vertova (ta sicer s svojim očesom, osvobojenim in zasajenim v eksterier, vendarle ostaja referenca) prikliče Renoirja in njegov Izlet; resnica je seveda ta, da brez poetike Ljudi v nedeljo bržkone slavnejšega Izleta, vsaj takšnega, najbrž ne bi bilo. Nadalje so Ljudje v nedeljo naravnost revolucionarni v svojem mehčanju, celo zanikanju ločnice med dispozitivom igranega in dokumentarnega (naturščiki “igrajo” sami sebe); mirne vesti lahko celo rečemo, da gre morda za prvi neorealistični film. Že bežen pogled na seznam ustvarjalcev razkrije, da takšno filmsko razodetje seveda ni bilo naključno: scenarij je pomagal pisati sam Billy, film pa so družno režirala štiri nič manj zveneča imena: brata Curt in Siodmak, Fred Zinnemann in Edward G. Ulmer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani