nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Čas je za nove smernice in ideje, pravijo in takoj zatem tudi pokažejo, kaj s tem mislijo: pred nami je retrospektiva devetdesetih, pregled desetletja filmskega ustvarjanja. Če utegne zlobna ali cinična nespamet pomisliti, da gre ob tako ohlapnem (nemara celo malček preohlapnem) konceptualnem okviru za slaboumno šalo, za nadležno sušo idej ali celo za nesposobnost, se kakopak globoko moti: gre predvsem za redkokdaj videno, že kar revolucionarno ambicioznost, ki s temeljnimi programskimi vodili “kulturne raznovrstnosti”, “heterogenosti filmskih produkcij”, “slogovne raznolikosti” in “žanrskega pluralizma” lahko postreže zgolj z delikatesami iz delikatesnega izbora, z brez dvoma pomembno kulturno pridobitvijo za prestolnico. Devetdeseta, to markantno in navidez do obisti raziskano obdobje filmske zgodovine, se tako v programu Kinoteke nostalgično predstavljajo s takšnimi mojstrovinami takšnih paradigmatskih avtorjev devetdesetih (če dobronamerno naštejemo zgolj najbolj všečne, kot na
všečnost uradno cilja tudi Kinoteka), kot so: Nenavadna usoda Amélie Poulain (-Pierre Jeunet), Čaka te pošta (Nora Ephron), Demonski vitez ( R. Dickerson &), Jurski park (Steven Spielberg) in Ameriška pita ( Weitz).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani