nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
V svojem poustvarjanju (konkretnega) vsakdanjika Pokrajina št. 2 vendarle obtiči na pol poti; je premalo natančna, da bi lahko suvereno posegala po univerzalnosti, kar zdaj počenja tako, da filmski liki prebirajo neobstoječe časopise, živijo v umetelnih, preveč očitno studijskih prostorih, kjer iz vsakega radijskega in televizijskega sprejemnika nenehno bruhajo prenosi maš zadušnic za padle domobrance, arhivski posnetki zloglasne prisege na štadionu, dokumentarci o izkopavanju kosti in nič drugega; realizem tako namesto v prispodobo nekega stanja (duha) mestoma prehaja v karikaturo. Sorodna površnost se kaže v karakterizaciji: filmski junaki skozi pripoved namesto psihološke globine in plastičnosti pridobivajo le glede ploskovitosti, zelo kmalu se razgalijo kot stereotipi. V tem je film celo tako sistematičen, da gre bržkone za avtorski koncept: ženska je bodisi mati ali kurba, glavni lik arhetip ignorantskega cagavca, tu so še nadomestni oče, gejevski
prijatelj, policist in naposled skrivnostni inštruktor, mitska figura in daleč najbolj nepozaben lik sodobnega slovenskega filma, poseben razlog za obvezen ogled Pokrajine št. 2.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani