nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Natanko to se zgodi najnovejšemu filmu Barryja Levinsona, posnetem po spominih hollywoodskega producenta Arta Linsona (v filmu ga upodobi De Niro), znanega po sodelovanju z velikimi (tudi težavnimi) avtorskimi imeni, kot so Brian De , Fincher, Mann in Mamet. Levinsonov problem je v tem, da bridkega satiričnega roba, s katerim je uspešno načenjal politične spletke v filmih Pasji dnevi in Naključni predsednik, ne uspe prenesti v svoje okolje, kar ni navsezadnje nič nenavadnega: v greznico, ki jo popisuje, je potopljen tudi sam, in pogled noče ali ne more zaobjeti preširokega ali preveč jasnega obzorja. Linsonov problem pa, kot namiguje ta dolgovezna zgodba o nenehnem stresu in podrejanju umetniških ambicij kapitalu, je še bolj egoističen: producentu (resničnemu, posledično fiktivnemu) se dozdeva, da je pravi avtor uspešnic (ali mojstrovin) on sam, med vrsticami se mu toži po Hollywoodu s samega začetka prejšnjega stoletja, ko je bil producent tudi avtor. Sebe ‐ kar deluje nadvse
utrujajoče ‐ pomilovalno razume kot tragično figuro, kot edino pozitivno funkcijo v sistemu, razpeto med dve karikaturi: skrajni racionalizem kapitalskih interesov in skrajno absurdnost umetniške vizije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani