nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Da lahko v zadnjem času čedalje glasneje govorimo o preporodu evropskega žanrskega filma, celo naslanjanju na bolj ali manj legendarno tradicijo šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih, o prepotrebnem tumorju v telesu vse bolj dušečega "evropudinga", je med drugimi zaslužen Britanec Neil Marshall. Ta je s svojim prvencem, Pasjimi vojaki (2002), ki smo jih na velikem platnu lahko gledali tudi pri nas, prikazal, kako iz zgrizene ideje in mikroskopskega proračuna sešiti efektno, četudi povsem bazično grozljivko za prvo lakoto, nakar je identične kvalitete izkazal v še za odtenek bolj učinkovitem (klavstrofobičnem) Spustu (2005) ‐ ta je domači trg žal doletel samo v video obliki. Sodni dan je Marshallovo prvo spogledovanje z relativno večjim proračunom in (bolj) epsko zgodbo, obenem pa na žalost tudi njegov prvi spodletel film; širši arzenal pirotehnike je očitno utopil avtorjevo imaginacijo, predvsem že izkazan in dragocen talent v
ustvarjanju suspenza in podrejanju zgodbe atmosferi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani