nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
V Hollywood je tako prvič zašel šele konec sedemdesetih v filmu Eksorcist II: Heretik, ki je bil, vključno z glasbo, deležen poraznih kritiških odzivov. Zatem je opozoril nase z glasbo za dramo Dnevi nebes, s katero si je priboril prvo nominacijo za oskarja, posebej plodna pa so bila osemdeseta ‐ poleg Misijona je prispeval glasbo za Žrtve vojne in Nedotakljive (letos bo film dobil nadaljevanje, vključno z Morriconejevo glasbo) Briana de Palme, s starim znancem, Sergiem Leonejem, pa je sodeloval pri filmu Bilo je nekoč v Ameriki. Morricone se pravzaprav nikoli ni preveč obremenjeval z mnenji ameriške filmske industrije, saj je imel vedno dovolj dobre delovne razmere v rodni Italiji. Razburil se je le, ko ni dobil oskarja za glasbo za Misijon; v prvi vrsti zato, ker je bil tako prepričan v svoj izdelek, pa tudi, ker nagrajenec Herbie, odličen jazz pianist, niti ni napisal izvirne glasbe za film Okoli polnoči, pač pa je le prispeval aranžmaje skladb Dexterja, ki jih je z drugimi
glasbeniki posnel kar pred filmskimi kamerami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani