nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Partiture danes najuspešnejših avtorjev filmske glasbe, Zimmerja ali Jamesa Hornerja sledijo zgledu Ericha Wolfganga Korngolda (1897-1957) iz tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja.
Sredi devetdesetih let, ko je začela popuščati radikalnost hermetičnega modernizma in so se pospešeno začela iskati velika umetniška dela preteklosti, ki so bila morda po krivici pozabljena ali zanemarjena (paradoksalno se je torej iskalo novo »staro«), se je na koncertne odre »vrnila« tudi glasba Ericha Wolfganga Korngolda (18971957). Odzivi na renesanso pred skoraj pol stoletja pozabljenega skladatelja so bili precej različni: nekateri so bili navdušeni, da so znova odkrili velikega »tonalnega« skladatelja preteklosti, ki se je znal upreti »kakofoniji« druge dunajske šole na čelu z Schönbergom, drugi so bili zgroženi nad navidezno banalnostjo, celo nekakšno filmsko cenenostjo njegove glasbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani