nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Če je Velvet goldmine, spominsko oživitev nekega preteklega zgodovinskega obdobja, konkretno dobe glamrocka, strukturiral podobno kot Welles svoje kapitalno delo, Državljana Kana (Citizen, 1941), v katerem se prav tako loti evokacije neke dobe, ter nato v melodrami Daleč od nebes (Far from heaven, 2002) položil hommage največjemu mojstru hollywoodske melodrame, Douglasu, in obenem razgalil homoseksualni okvir njegovih stvaritev, pa poskuša v svojem najnovejšem delu, igrano-dokumentarnem filmu Bob Dylan: 7 obrazov, tako s formo kot z vsebinskim pristopom pokazati, da so dosedanji dokumentarci, ki so poskušali ujeti duha Dylanove osebnosti, zgrešili prav v tem, ko so težko določljivi in oprijemljivi osebnosti hoteli dati neko konsistentnost. Sam je zadnji film zastavil diametralno nasprotno: Bob Dylan: 7 obrazov je poskus, da bi portret raznovrstne in po svoje protislovne osebnosti zgradil zlasti prav na sami raznovrstnosti in protislovnosti. Če bi namreč hotel do konca ostati zvest
silni raznolikosti Dylanove osebnosti in ga hkrati upodobiti z enim samim igralcem, bi se ta po vsej verjetnosti izgubil v nekakšnem shizofrenem vrtincu številnih obrazov, ki jih je v svoji karieri nosil Bob Dylan. Haynes je zato odvrgel klasične postopke filmskega biografskega portreta in nosilno vlogo namenil kar šestim igralcem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani