nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Zato ne preseneča, da je imela glavna žirija, ki ji je predsedoval kultni nemški režiser Wim Wenders, ob njem pa sedeli Nikolajevič Arabov, italijanska diva Valeria Golino, Britanec Douglas, Američan Landis, argentinska režiserka Lucrecia Martel ter hiperaktivni avtor daljnovzhodnih ekstravaganc Johnnie To, nadvse težko delo, ob katerem se je, vsaj če je verjeti novicam iz zakulisja, razdelila in le s težavo dosegla končno odločitev. Potem ko sta na lestvicah kritikov dolgo časa vodila etiopski film Teza režiserja Haila Gerime ‐ avtorja sublimnega filma Trgatev: 3000 let iz leta 1975 ‐ ter ruski Bumažnyj soldat (Papirnati vojak), ki ga je zrežiral ml., se je zadnje med tekmovalnimi filmi pojavilo delo “mladega” ameriškega režiserja Darrena Aronofskega ‐ pri nas smo videli njegov Rekviem za sanje (2000) ‐ z naslovom The wrestler (Rokoborec). Valeria Golino je po podelitvi domačim novinarjem netaktno razlagala (žirija bi morala vsaj navzven delovati enotno, ker sicer relativizira
podeljene nagrade), kako so se ob tem naslovu povsem razdelili, toda na koncu naj bi z Wendersom preostale člane prepričala, da zlatega leva za najboljši film letošnje Mostre podelijo prav Wrestlerju. Aronofsky se je v njem lotil klasične teme ameriškega filma, saj nam predstavi žalostno usodo poraženca, približno petdesetletnega rokoborca, ki ga je magistralno upodobil “padli” Hollywooda Mickey Rourke, a jo je podal s svojim izjemnim občutkom za pripoved in dramaturško stopnjevanje, s tem pa ustvaril čustveno resnično nabito delo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani