nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Seveda to še ne pomeni, da je zajetje duha časa in prostora ključna sestavina filmske ustvarjalnosti, vsekakor pa je že kar patološko, da se ta duh v novem slovenskem filmu praviloma umika nekakšnim dislociranim brezčasjem, po katerih blodijo mrtvi stereotipi, med njimi pa se pletejo abstraktne sence odnosov. Tudi naj ne obvelja, da je filmski “realizem”, karkoli si pod tem že naslikamo, edina zveličavna paradigma za pomembnost neke filmske produkcije; težava je že spet v tem, da v vsesplošnem hlastanju po čim večji avtentičnosti in ozemljenosti domala noben slovenski režiser, tako kaže, ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj je na primer vsak premik kamere tudi ali predvsem moralno vprašanje. Vsekakor pa velja, da za vsakim ustvarjanjem tiči zaveza; komu ali čemu je potem zavezano tisto, kar v zadnjem letu, dveh, treh lazi po domačih platnih?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani